Igra vlog

Potek - Korak 3
Igra vlog

Splošne informacije o metodi igranja vlog:

Igra vlog - kompleksna metoda za spoznavanje družbene realnosti

Igra vlog je metoda, ki omogoča soočenje z realnimi vsakdanjimi pojavi na igriv način. S pomočjo kreiranja vlog in prevzemanja različnih perspektiv udeleženci bolje razumejo ne le ozadja in motive, temveč hkrati osvestijo tudi alternative igranemu svetu. Metodo je mogoče uporabiti na različnih področjih, kjer je zaželjeno, da skupina podoživi situacije, ki so pomembne za celotno skupino (aktualne situacije / problemi / vsakdanji konflikti).

Cilj te metode je:

• ponazoriti stališča in načine vedenja,
• nakazati priložnosti za spremembe,
• šolati udeležence, da bolje opazujejo in zaznajo sebe in svoje socialno okolje,
• udeležencem omogočiti, da s pomočjo empatičnega doživljanja situacije prikažejo konflikte in jih analizirajo,
• zavedanje lastnega vedenja in preizkušanje novih načinov vedenja.

Na kratko lahko rečemo, da je igra vlog dobra pedagoška metoda, ki udeležencem pomaga razviti občutek za različne aspekte njihove identitete. Interakcija z drugimi udeleženci krepi lastno zaznavo ter razvija socialne kompetence. To mladim pomaga, da najdejo svoje mesto v skupini in da razvijejo občutek za razlike med drugimi in seboj.

Različice igre vlog:

1. Spontana igra vlog
   • Igranje situacij, ki so jih mladi neposredno izkusili (npr. primer spletnega nadlegovanja v šoli/ v športnem klubu/ v prijateljskem krogu).
   • Večje priprave niso potrebne, saj je situacija udeležencem že znana; kratek uvod zadostuje:
     • predstavitev okvirnega dogajanja,
     • potek igranja in vloge so fleksibilne,
     • Pozor: spontano ne pomeni, da je vedenje samovoljno, temveč da je igranje hitro in tekoče.
   • Čas igre: ca. 10 minut.
2. Vodena igra vlog
   • Igrane situacije ne izvirajo iz neposrednih izkušenj/vsakdana otrok/mladih.
   • Načenjajo možne življenjske situacije v prihodnosti.
   • Potrebna je priprava na dejavnost s strani strokovnega sodelavca (predpriprave in nadaljnji ukrepi):
     • informativni material o poteku igre,
     • kartice z vlogami ter navodili o karakterjih oseb,
     • dobro strukturirane nadaljnje aktivnosti s strani vodje igre.
   • Primerno je za teme, ki segajo na zelo osebno raven ali lahko sprožijo konfliktno situacijo.

Vodja igre naj:

• pokaže veselje do igre (pomanjkanje veselja vpliva tudi na mladino),
• se dobro pripravi na igro vlog (upošteva naj realne okoliščine udeležencev),
• udeležence seznani s kriteriji igre in opazovanja,
• poskrbi za nemoten potek (brez norenja in žalitev),
• upošteva individualne potrebe in dinamiko skupine,
• obdrži pregled nad dogajanjem,
• posreduje (npr. pri nesporazumih ali sporih med udeleženci),
• po potrebi nudi nasvet (npr. s postavljanjem konstruktivnih vprašanj v kritičnih situacijah igre ali tudi kot akter, če kateri od udeležencev potrebuje pomoč),
• se zaveda dolžine igre, predolge scene namreč zmanjšujejo koncentracijo.

Za uspešno izvajanje te metode je potrebno upoštevati nekatera didaktična pravila:

• udeleženci imajo dobro predznanje o temi, ki je predmet igre vlog,
• udeleženci dobijo zadostne informacije o vlogi, ki jo bodo igrali,
• udeležencev se ne sili, da prevzamejo vlogo - udeleženec sam odloča, ali želi igrati,
• zagotovi se dovolj časa za predpripravo in naknadne aktivnosti (brez časovnega pritiska),
• jasno se imenuje skupino, ki opazuje ter njene naloge (kdo sodi zraven in na kaj mora biti pozorna?),
• nastopanje pred publiko ni primerno, če skupina tega ni pripravljena storiti,
• igranje naj ne poteka na odru, razen če si to skupina izrecno želi. Igranje na odru se lahko namreč kaj hitro razvije v zabavno gledališko predstavo oziroma privede do tega, da se igralci počutijo preveč opazovani (igralci in gledalci naj bodo na isti očesni višini).

Izvedba

1. Ogrevanje

Pri delu z mladimi so pedagogi vedno znova postavljeni pred izziv, kako med akterji ustvariti čim bolj spoštljivo skupinsko dinamiko, ki temelji na medsebojnem sodelovanju. Faza adolescence je zaznamovana s psihosocialnimi spremembami, mladim je pred drugimi nerodno, vse je neprijetno... Zato je pomembno, da pedagogi poskrbijo za to, da med mladimi vlada kolegialno vzdušje in odprta komunikacija. Tukaj ni prostora za zasmehovanje in žalitve. Nobenega udeleženca ne sme biti strah, da je na milost in nemilost prepuščen skupini.

Običajno je za skupino dobro, da pred samo igro vlog opravite nekaj "ogrevalnih vaj" (glej dodatek: "Vaje za fazo ogrevanja").

Če se skupina dobro pozna ali pa je zelo izkušena, saj je že dostikrat igrala igro vlog, lahko ogrevanje izpustite ali pa ga primerno skrajšate.

Po drugi strani je pri skupinah, kjer se udeleženci le bežno poznajo, pred ogrevanjem dobro izvesti tudi kakšno igro spoznavanja.

2. Faza priprave

Potem ko se je skupina ogrela in pobliže spoznala, je čas za pripravo igre vlog. To storite tako, da skupini najprej predstavite primer iz prakse, da jih pobliže spoznate s situacijo, ki jo bodo igrali. To lahko izvedete na več načinov, skupini lahko na primer preberete primer, ali pa ga prebere vsak udeleženec zase. Lahko pa pokažete tudi video posnetek (glej tudi zbirko idej).

Po tej fazi spoznavanja novega primera in nove situacije je dobro, da dovolite kratek razgovor, v katerem lahko udeleženci postavijo vprašanja in si razjasnijo nejasnosti glede tematike. Nato lahko udeležence razdelite v manjše skupine, ki v desetih minutah pripravijo igrivo predstavitev izbrane situacije. Na ta način uvedete v kontekst in udeleženci se lahko mentalno pripravijo na igro. Če vam čas tega ne omogoča, oziroma če menite, da to za skupino ni primerno, lahko takoj po predstavitvi primera in razgovoru preidete na priprave na igro vlog. Pri tem je pomembno, da kot vodja igre natančno definirate, kaj je glede na dane informacije potrebno prikazati skozi igro vlog. Na razpolago vam dajemo dve varianti, ki sta opremljeni s prilagodljivim materialom. Vsekakor pa lahko po želji kartice vlog pripravite tudi sami ali pa jih izdelate skupaj z udeleženci.

Igra se lahko začne.

3. Faza igranja

Vodja igre uvede skupino v igro tako, da jasno in razločno pozdravi vse prisotne (imenuje naj tudi točen čas in kraj dogajanja).

Primer: "Lepo pozdravljeni na sodni obravnavi okrožnega sodišča Maribor. Danes, v ponedeljek 11.3., obravnavamo zadevo ..."

Svetujemo, da zatem uvedete v igro posamezne akterje in tudi gledalce. To lahko storite tako, da se z vsemi rokujete in akterje poimensko pozdravite (ter imenujete njihovo funkcijo). Lahko pa recimo na tistega, ki ga predstavljate, položite roko.

Možna predstavitev posameznih vlog lahko poteka denimo tako: "Lepo pozdravljam sodnico današnje obravnave, gospo... Poleg nje so prisotni..."

Akterji začnejo z igro. Vodja igre ne posega v igro, razen v primerih, ko skupina v kritičnih trenutkih potrebuje pomoč v obliki vprašanj ali pa se postavi v vlogo akterja, če kateri od udeležencev potrebuje pomoč. Poleg tega morate paziti na čas trajanja igre. Ko opazite, da se začne scena vleči, počasi končate igro ali pa uvedete prehod v novo sceno.

4. Izzven igre

"Najlepša hvala za tvoj igralski vložek in lepo pozdravljen nazaj, dragi/a...". (Vse pozdravite poimensko).