K vsebini

Napotki za razgovor

Kako to običajno izgleda v praksi?

Nekateri mladi ne prosijo za svetovanje, pa se kljub temu podajo v mladinsko organizacijo, da bi poiskali stik z ljudmi.

Da bi te mlade identificirali, moramo biti dobro seznanjeni z načini vedenja, ki jih kažejo žrtve.

Pozorni smo na vedenje, ki se lahko kaže na naslednje načine:

  • po uporabi interneta je oseba žalostna, agresivna, odmaknjena,
  • prestrašeno izpusti pametni telefon, ko se približajo odrasli,
  • zadržana je in odmaknjena, ne dogovarja se za srečanja denimo v mladinskem klubu,
  • tiha in bolj zadržana,
  • nekaj jo muči,
  • upira se obisku šole,
  • ima težave pri učenju,
  • bistveno poslabšanje šolskih ocen,
  • telesni simptomi (glavobol in bolečine v trebuhu),
  • odklanja svoje dotedanje hobije.

Če opazite takšno vedenje, je dobro načeti zaupen pogovor z mladostnikom. Nekaj možnih odprtih vprašanj:

  • "Skrbi me zate, deluješ zelo žalostno. Ali si žalosten?"
  • "Zdiš se mi zadržan in odmaknjen, je temu tako?"

Žrtve, ki same iščejo možnost za pogovor, so običajno v precejšnji stiski. Čutijo se osamljene, ponižane, prestrašene in iščejo zaščito. Takšna oseba pričakuje proces, v katerem ji prisluhnemo, pomagamo razčistiti misli, jo spodbudimo in jo vodimo, da sprejme lastne odločitve. Pred pogovorom jasno določimo časovno omejitev. Ta omejitev osebo, ki ji svetujemo, prisili, da strukturira svoje misli. Proces se odvija v štirih fazah:

  1. Vzpostavitev stika
  2. Faza pojasnitve
  3. Fokus
  4. Zaključek

1. Vzpostavitev stika (predstavitev, vzpostavitev kontakta in zaupanja = zagotoviti varen okvir pogovora)

Če vas mladi kot socialnega pedagoga še ne poznajo, najprej vzpostavite stik s pozdravom "Pozdravljen/a, moje ime je...". Mladi, ki iščejo pogovor začnejo mnogokrat z vprašanjem: "Ali bi se lahko na kratko pogovoril/a z vami?"

Možen odgovor bi lahko bil: "Z veseljem, zate imam 20 minut časa. Lahko se pogovarjava povsem odprto, saj sem zavezana molčečnosti."

V tej prvi fazi je pomembno, da se previdno vzpostavi zaupanje in občutek sprejemanja. Tukaj se že prične vzpostavljanje pozitivnega odnosa. To je dober temelj za nadaljnjo gradnjo komunikativnega procesa.

2. Faza pojasnitve (Kako lahko pomagam?)

Pojasnitev aktualne situacije:

Da bi lahko obstoječe stanje spremenili, ga je najprej potrebno jasno poimenovati. V prvem koraku te faze je v središču pozornosti poslušanje pripovedi žrtve, v drugem koraku pa pojasnitev. Socialni pedagog: "Razumem. Nadlegujejo te, ker...".

Ali je tako?

Cilj faze pojasnitve je, da se otroci in mladi zavedo, da so v dani situaciji soudeleženi, da se je želijo lotiti in jo spremeniti. Tukaj ni cilj, da ponudimo vnaprej pripravljene rešitve. Naloga otrok in mladih je, da jih razvijejo sami.

V tej fazi gre za vzroke in povode. Udeleženec pripoveduje o situaciji, kot jo je sam doživel. Tukaj je pomembno, da se previdno vzpostavi zaupanje in da ima vsak občutek, da je sprejet. Običajno še ni povsem jasno, kaj želimo v prihodnosti s tem doseči. Kakšne predstave in pričakovanja ima udeleženec? Kakšen odnos imam sam/a do te teme? Ali lahko delujem pozitivno? Naj osebo raje napotim na koga drugega? Pojasnitev lahko traja bolj dolgo. Potrebujem dodatne informacije na primer:

  • Socialno okolje
  • Kako živiš?
  • Težave v okolju
  • Kako je prišlo do tega?
  • Kako bi te opisali drugi?

3. Fokus (analiziranje problema)

Udeležence še enkrat soočimo s problemom oziroma stanjem. Ta del procesa je namenjen pridobivanju informacij.

  • "Če bi prišla dobra vila in čez noč rešila tvoj problem, kaj bi bilo potem drugače?"
  • "Kaj bi se zgodilo, če bi s tvojimi prijatelji načel pogovor glede njihovega ravnanja?"
  • "Kaj bi si želel, če bi imel tri želje?"
  • "Kdo bi ti lahko pomagal?"
  • "Kakšen je občutek, če si zamisliš, da problema več ni?"
  • "Kaj se je spremenilo?"

S pogovorom nastajajo možnosti rešitve problema. Sedaj se prične ciljno naravnano delo.

V zaključni fazi skupaj razmišljamo o alternativah in moženmu nadaljnjemu ravnanju. Fokus se od primera do primera razlikuje.

4. Zaključek / rezultati, nadaljnji potek, slovo

Strnem rezultate in se vedno poslovim tako, da dam udeležencu na pot eno od možnosti, ki sva jo izdelala med pogovorom.

Na začetek