7 / 9
Komentar k didaktični metodologiji
1. Opredelitev pojmov
Skupaj z učenci natančneje opišite pojem spletnega nadlegovanja. V ta namen napišite pojem spletno nadlegovanje na sredino table in v obliki miselnega vzorca pojmu pripišite pomembne misli učencev.
Kaj vam pride na misel, ko slišite besedi spletno nadlegovanje? Kaj sploh pomeni spletno nadlegovanje?
2. Razlika med nasiljem in spletnim nasiljem
Potegnite debelo črto skozi besedo spletno nadlegovanje in jo na ta način razdelite na dva dela : spletno in nadlegovanje. Sedaj jim pojasnite razlike med obema pojmoma nadlegovanje in spletno nadlegovanje. Navedite tudi, kaj imata skupnega.
Pomožna vprašanja:
- Kako se razlikujeta "klasično" nasilje in spletno nasilje?
- Ali imata kaj skupnega?
- Ali je kateri od obeh bolj boleč?
Nadlegovanje
- ta pojav obstaja že od nekdaj, ampak v prejšnjih časih se je to dogajalo na štiri oči
- žrtev in storilec sta jasno definirana
- med žrtvijo in storilcem obstaja fizično oziroma psihično neravnovesje
- vpleteni krog oseb je pregleden
- v procesu so obdobja “mirovanja” (npr.: doma, daleč od šole...)
- reakcije žrtve so takoj vidne
Spletno nadlegovanje
- relativno nov pojav, pogojen z naglo širitvijo novih medijev
- nadlegovanje se ne odvija več na štiri oči, temveč preko modernih komunikacijskih sredstev (internet ali mobilni telefon)
- bistveno preprostejše, hitro in na široko zastavljeno širjenje novic
- vpleteno je nepregledno število ljudi
- ne zaustavi se pred hišnimi vrati ampak zasleduje žrtev tudi v posteljo
- enkrat posredovane informacije ostanejo na internetu trajno shranjene
- storilci lahko delujejo anonimno
- reakcije žrtev niso direktno vidne
- tudi žrtev svojega nasprotnika ne more videti in morda tudi presoditi, da stoji za vsem v bistvu samo “pomota” (npr.: storilec z objavljeno sliko sploh ni hotel vzpodbuditi množico komentarjev)
Skupne točke
- dogaja se daljše časovno obdobje
- večinoma namerne žalitve, smešenja, grožnje ipd.
- žrtev in storilec se pogosto poznata
- praviloma se razvije iz nepomembnega začetnega nesporazuma ogromna tvorba (temu so neredko vzrok medčloveški konflikti / razlike)
- za storilca predstavlja žrtev neke vrste ventil za sproščanje lastnih agresij (“jaz sem glavni”)
- ostali si pogosto ne upajo posredovati iz strahu, da sami ne bi postali žrtev ali pa ne vedo, kako naj bi reagirali oziroma se sploh ne čutijo za to poklicani (enostavno gledajo stran)
- možne posledice za žrtev: strah pred šolo, motnje spanja, izguba samozavesti, razmišljanje o nevzdržnosti stanja in v določenih primerih tudi samomor
Opirajoč se na: www.jugend-und-bildung.de (S. 6-7)
3. Primeri spletnega nadlegovanja
Vprašajte svoje učence po primerih iz njihove neposredne okolice. Ali je kdo takšen v krogu njihovih prijateljev/znancev ali v razredu/šoli?
Vprašajte tudi o primerih v medijih (npr. 15 letna Kanadčanka Amanda Todd).
Tukaj na kratko omenite kaj se lahko dogaja, reakcije okolja in občutke vpletenih.
4. Delovna faza 1 - Pridobitev sposobnosti potrebnih za ravnanje v primeru spletnega nadlegovanja
Prosimo, uporabite naslednji delovni list.
Izjave na temo spletnega nasilja
Navodilo za “vajo diskutiranja”:
V razredu se v sredini pripravi prazen prostor in učenke ter učenci se postavijo vanj. Učitelj potegne črto (imaginarno, s pomočjo papirnega traku ali vrvi). Učenci dobijo nalogo, da ob vsaki izjavi učitelja zavzamejo stališče. To pomeni, da se odločijo in postavijo na eno od obeh strani črte:
- Ena stran je stran, ki se z izjavo strinja, torej pravi DA
- Druga stran pa je stran, ki se z izjavo ne strinja, torej pravi NE
Ko so vsi razporejeni na eno od obeh strani, se začne razprava. Učitelj pozove učence, da svojo izbiro strani utemeljijo in po možnosti prepričajo učence z nasprotne strani, da zamenjajo stran. Učenci morajo imeti dovolj časa za razpravljanje o učiteljevi izjavi, nato učitelj razpravo zaključi in preide na naslednjo izjavo oziroma razpravo zaključi.
Cilj razprave o posameznih izjavah je, da se v primeru spletnega nadlegovanja žrtve in tisti, ki jim stojijo ob strani, naučijo, kako je treba ravnati v takih primerih.
Katera izjava je za tebe pravilna?
- Na neumno, žaljivo sporočilo reagiram razburjeno in takoj užalim nazaj.
- Predrzno, diskriminatorno sporočilo takoj zbrišem.
- Z nikomer se ne pogovarjam o napadih, ki jih doživljam po spletu.
- Moja zasebna stališča mi niso tako pomembna.
- Blokiram tiste, ki me nadlegujejo in žalijo.
- Ne tečem k učitelju, če izvem za nekoga, ki ga napadajo.
- Druge žrtve naj same ugotovijo, kako se bodo rešile.
- Poznam svoje pravice na spletu - na primer v zvezi z mojo sliko.
- Zaupam samemu sebi in vem, da imajo napadalec ali napadalci sami veliko problemov in da so slabi.
- Za pomoč se obrnem na svoje starše, učitelje ali druge odrasle.
- Če postanem žrtev spletnega nadlegovanja se za pomoč obrnem samo na svoje najboljše prijatelje.
- Poznam naslove, na katere se lahko obrnem.
5. Pravni vidiki
Spregovorite tudi nekaj besed o pravni situaciji v vaši deželi. Praviloma ne obstoja zakon, ki bi predvideval kazen za spletno nadlegovanje. Lahko pa so po zakonu kaznivi delni aspekti spletnega nadlegovanja, npr.: izsiljevanje.
Pravna situacija v Nemčiji:
Kaj pravi nemška zakonodaja?
Trenutno še ni zakona, ki bi spletno nadlegovanje kot dejanje direktno kaznoval. To pa ne pomeni, da ni nobenih pravnih posledic za tovrstno ravnanje. Posamezni vidiki različnih tovrstnih dejanj omogočajo, da se pravno ukrepa. Seveda je pred tem potrebno jasno opredeliti, kako nadlegovanje poteka: javno ali v nekem zaprtem krogu.
javno
- Brez pristanka prizadetega so objavljeni video posnetki in fotografije
→ Kršenje pravice do zasebnosti in pravice do razpolaganja z lastno fotografijo - Žalitve ali širjenje laži po družbenih omrežjih, forumih itd.
→ Z opustitveno tožbo je možno zahtevati sodno prepoved navedenih dejanj ali vložiti kazensko ovadbo zaradi obrekovanja oziroma klevetanja
v zaprtem krogu
- Žalitve/ nadlegovanje po elektronski pošti, Instant Messengerju preko smsov, ki trajajo daljše časovno obdobje
→ Tukaj pod določenimi pogoji lahko zahtevamo tudi prepoved približevanja, ki je opredeljena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
Na splošno velja:
Grožnja, izsiljevanje ali prisila so kazniva dejanja! Ni pomembno kateri medij je pri tem uporabljen in ali poteka javno ali v zaprtem krogu. O takšnih primerih je treba nemudoma obvestiti starše, učitelje in če je potrebno tudi policijo.
Opirajoč se na: www.klicksafe.de
Svoje učence najprej povprašajte po njihovih domnevah v zvezi s pravnimi posledicami, ki jih lahko povzroči spletno nadlegovanje. V nadaljevanju lahko s pomočjo delovnega lista, ki je priložen, skupaj z učenci pri delu v skupini obdelate to temo.
Pravni vidiki na temo spletnega nasilja v Nemčiji
Kaj pravi nemška zakonodaja?
Do sedaj spletno nadlegovanje sicer še ni bilo konkretno opredeljeno kot kaznivo dejanje, vendar se lahko proti takšnim ravnanjem pravno ukrepa:
- Brez dovoljenja objavljeni video posnetki ali fotografije kršijo pravico do zasebnosti in pravico do lastne fotografije ("Bildnisrecht")). Na osnovi tega lahko proti objavi ukrepamo (npr.: tožba na opustitev oziroma začasno razpolaganje, glej spodaj).
- Če se širijo neresnice ali žalitve - npr.: po socialnih mrežah ali po elektronski pošti se tudi lahko vloži zahteva za opustitev takšnega ravnanja. Razen tega je možna vložitev kazenske prijave zaradi obrekovanja oziroma klevetanja (glej spodaj).
- Če nekoga po elektronski pošti, Instant Messenger-ju ali SMS stalno žalijo ali nadlegujejo, se morda lahko sklicuje na zakon proti zalezovanju ("Anti-Stalking-Gesetz").
Če izvajalci nasilja, torej storilke oziroma storilci s svojimi nadlegovalnimi akcijami ne prenehajo niti po neuradnem pozivu niti po opominu, v katerem so določeni roki, lahko trpinčeni svoje pravice uveljavijo v civilnem postopku.
Civilno pravne možnosti v sporih povezanih s spletnim nadlegovanjem
Opustitvena tožba ima za cilj s sodbo doseči, da napadalec spoštuje zahteve, postavljene v opozorilu. Če sodišče tožbi ugodi in postane sodba pravnomočna, grozijo storilcu resne posledice, če svojega ravnanja, zaradi katerega so ga obravnavali, ne spremeni.
Začasne odredbe so neke vrste hiter postopek - mišljen za nujne slučaje ob katerih je treba nemudoma ukrepati. Zato je možna vložitev ustrezne tožbe samo v okviru določenih rokov po tem, ko je bila storjena kršitev pravic (pri nekaterih sodiščih je ta rok štiri tedne, pri drugih pa tudi do tri mesece).
Začasna odredba ima v primerjavi s civilno pravno tožbo znatne prednosti, lahko se je uveljavi že v nekaj tednih in s tem zaključi tudi spletno nadlegovanje.
Kazensko pravne možnosti v postopkih proti spletnemu nadlegovanju
Najresnejše oblike spletnega nadlegovanja so lahko tudi predmet kazenske prijave - pod določenimi okoliščinami istočasno tudi s civilnopravnimi ukrepi. V ta okvir sodijo recimo slučaji, pri katerih grozi žrtvam resno telesno nasilje. Kazenskopravno se imenuje to dejanje “ogroženost” in je prepovedano.
Ravno tako se smatra za kaznivo dejanje, če je žrtev spletnega nadlegovanja pod močnim pritiskom v karkoli prisiljena. To kaznivo dejanje se imenuje “izsiljevanje”.
Vse to je urejeno v nemških zakonih:
- § 201a StGB “Kršenje človekovih osebnih meja s fotografijami ”
- § 185 StGB “Žalitev”
- § 186 StGB „Klevetanje“
- §187 StGB „ Obrekovanje“
- § 238 StGB „Zalezovanje“
- § 131 StGB „Opisovanje nasilja“
- § 22 KustUrhG „Pravica do lastne fotografije“
6. Vprašalnik
Na koncu ure naj učenci izpolnijo anonimni vprašalnik, ki ga najdete v nadaljevanju. Pazite na to, da bodo učenci to nalogo opravili samostojno, brez “posvetovanja” s sošolci. Poberite vprašalnike.