K vsebini

6-7 razred

Informacije o ozadju teme spletnega nadlegovanja

Pod pojmom spletno nadlegovanje (v različnih deželah imajo za ta pojav različne izraze kot npr.: e-mobing, Cyber-Bullying in podobno) razumemo namerne žalitve, grožnje, sramotenje, napadanje ali nadlegovanje drugih s pomočjo modernih komunikacijskih sredstev, kar traja večinoma daljše časovno obdobje.

Spletno nadlegovanje se lahko izvaja po internetu (npr.: po elektronski pošti, Instant Messenger-ju kot na primer ICQ, na družbenih omrežjih, z video posnetki na portalih) ali po mobilnem telefonu (npr.: sporočila ali nadležni klici). Zelo pogosto deluje napadalec anonimno, tako da žrtev ne ve, od koga napadi prihajajo.

Ravno pri spletnem nadlegovanju med otroki in mladostniki se žrtev in napadalec poznata tudi v resničnem življenju. Žrtve skoraj vedno sumijo, kdo stoji za napadi. Spletno nadlegovanje prihaja praviloma s strani oseb, ki jih poznamo iz svojega okolja - iz šole, iz soseske, iz vasi ali etnične skupnosti. Slučaji, kjer so vpleteni popolni tujci, so redki.

Bistvene razlike med spletnim nadlegovanjem in “običajnim “ nadlegovanjem

  • Spletno nadlegovanje je poseganje v zasebno življenje, odvija pa se 24 ur na dan in se ne konča pri domačih vratih (razen v primeru, da ne uporabljamo nobenih novih medijev).
  • Nad obsegom širjenja informacij zaradi raznolikih možnosti in hitrosti novih medijev skoraj ni mogoče imeti pregleda.
  • Izvajalci nasilja, ki jih imenujemo tudi napadalci, lahko delujejo povsem anonimno in se zaradi tega počutijo tudi popolnoma varne. Pogosto se identiteta, s katero se predstavljajo, močno razlikuje od resničnosti.
  • Starost ali pa zunanji videz pri spletnem nadlegovanju nista bistvena kriterija. Spletno nadlegovanje se lahko pojavlja med enako starimi osebami (sošolci) ali pa med različnimi starostnimi stopnjami (učenec-učitelj).
  • Zgodi se tudi, da prihaja do nenamernega spletnega nadlegovanja, kadar nepremišljeno dejanje ali pa ravnanje, ob katerem se ne razmišlja dovolj o posledicah, privede do tega, da se prizadeti počuti užaljenega. Teh reakcij storilec praviloma ne vidi in se zato ne zaveda obsega svojega dejanja.

Vzroki in motivi za spletno nadlegovanje

Povodi in nagibi za spletno nadlegovanje so lahko zelo raznoliki. Pogosto so v povezavi z daljšim predhodnim dogajanjem ali pa so izraz motene komunikacije in pomanjkljive empatije.

  • Razbremenitev (ventil za nakopičene agresije)
  • Priznanje (npr:: pridobitev določenega slovesa, ko za nekoga rečejo da je „kul“)
  • Demonstracija moči (da se pokaže, kdo je glavni)
  • Strah (strah, da sam postane neuspešen ali pa strah, da sam postane žrtev)
  • Dolgčas (pomanjkanje možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa)
  • Krepitev občutka pripadnosti skupnosti (pogosto se to obnašanje pojavi v skupinah pod geslom: „Skupaj smo močni“)
  • Medkulturni konflikti
  • Konflikti v razredu („piflarji“ tudi zunaj razreda niso zaščiteni pred zasmehovanjem ostalih)
  • Spreminjanje prijateljstev (nekoč najboljši prijatelj/prijateljica postane tekmec/tekmica)
  • Spreminjanje razrednih skupnosti (novi sošolci, nova sestava razreda)
  • Neželjeno objavljanje osebnih podatkov, informacij (Otroci in mladostniki pogosto ne vedo, kakšne so lahko posledice njihovega delovanja. Včasih brez zlobnih namer objavijo osebne podrobnosti ali intimne fotografije/videoposnetke drugih ljudi, ki bi jih bilo bolje obdržati skrite v predalu.)

(primerjaj: www.klicksafe.de)

Na začetek