7 / 10
Komentar k didaktični metodologiji
Za to učno enoto lahko postavite stole v obliki kroga. Tako učenci vedo, da “današnja” tema ne spada v vsakodnevni pouk in zaradi tega ji dajo večji pomen. Vendar pa pazite, da imate v učnem prostoru nekje možnost postaviti približno šest klopi za kratko delo v skupinah. V tej učni enoti se predvideva predvsem aktivno vključevanje učencev v delo. Zato učenci učnih vsebin ne bodo dobili od učiteljev, marveč jih bodo ti povabili, da dogajanje sami oblikujejo. V okvir učne enote bodo zato lahko vedno znova prispevali svoje lastne izkušnje, razmišljanja in poglede. Poleg tega jim bodo takšne oblike dela, kjer bodo sodelovali in kjer bodo vedno znova razpravljali, pomagale pri pridobivanju socialnih spretnosti kot so denimo sposobnost dela v skupini, sposobnost reševanja konfliktov in empatija.
1. Vstop
Skupaj z učenci si oglejte videoposnetek „Let’s fight it together“ na (www.klicksafe.de). Zaustavite posnetek po 5:05min. in vprašajte učence, kako bi se film lahko končal. Učenci lahko najverjetneje navedejo naslednje odgovore:
- Naredi samomor.
- Mati ga še pravočasno najde.
- Mati obvesti policijo oziroma gre po pomoč in ga reši.
- itd.
Pomembno: Zberite vse odgovore in jih ne komentirajte. Lahko samo povprašate po mnenju tiste učence, ki mislijo, da je v filmu prikazani deček naredil samomor in tiste, ki predvidevajo, da mu je nekdo pravočasno pomagal.
Zavrtite film naprej in dajte učencem nekaj sekund časa, da o tem kar so videli, nekoliko razmislijo. V plenumu se pogovorite o naslednjih vsebinah:
- Kako se bo situacija na koncu razpletla?
- Kako je sploh prišlo do spletnega nadlegovanja? Kaj je bil povod?
- Kakšne metode so storilci uporabili? Kako so se pri tem počutili?
- Kako je reagirala žrtev? Kakšne občutke lahko vidimo?
- Ali so bili tudi sošolci, ki se v dogajanja niso vključili (so samo stali ob strani)? Če so takšni bili, naj opišejo, kako so se ti posamezniki ob tem počutili.
Namig: Na zadnji strani tega dokumenta boste dobili dopolnilna vprašanja k posameznim akterjem v filmu.
2. Opredelitev pojmov
Skupaj z učenci natančneje opišite pojem spletnega nadlegovanja. V ta namen napišite pojem spletno nadlegovanje na sredino table in v obliki miselnega vzorca pojmu pripišite pomembne misli učencev.
Kaj vam pride na misel, ko slišite besedi spletno nadlegovanje? Kaj sploh pomeni spletno nadlegovanje?
3. Razlika med nasiljem in spletnim nasiljem
Potegnite debelo črto skozi besedo spletno nadlegovanje in jo na ta način razdelite na dva dela : spletno in nadlegovanje. Sedaj jim pojasnite razlike med obema pojmoma nadlegovanje in spletno nadlegovanje. Navedite tudi, kaj imata skupnega.
Pomožna vprašanja:
- Kako se razlikujeta "klasično" nasilje in spletno nasilje?
- Ali imata kaj skupnega?
- Ali je kateri od obeh bolj boleč?
Nadlegovanje
- ta pojav obstaja že od nekdaj, ampak v prejšnjih časih se je to dogajalo na štiri oči
- žrtev in storilec sta jasno definirana
- med žrtvijo in storilcem obstaja fizično oziroma psihično neravnovesje
- vpleteni krog oseb je pregleden
- v procesu so obdobja “mirovanja” (npr.: doma, daleč od šole...)
- reakcije žrtve so takoj vidne
Spletno nadlegovanje
- relativno nov pojav, pogojen z naglo širitvijo novih medijev
- nadlegovanje se ne odvija več na štiri oči, temveč preko modernih komunikacijskih sredstev (internet ali mobilni telefon)
- bistveno preprostejše, hitro in na široko zastavljeno širjenje novic
- vpleteno je nepregledno število ljudi
- ne zaustavi se pred hišnimi vrati ampak zasleduje žrtev tudi v posteljo
- enkrat posredovane informacije ostanejo na internetu trajno shranjene
- storilci lahko delujejo anonimno
- reakcije žrtev niso direktno vidne
- tudi žrtev svojega nasprotnika ne more videti in morda tudi presoditi, da stoji za vsem v bistvu samo “pomota” (npr.: storilec z objavljeno sliko sploh ni hotel vzpodbuditi množico komentarjev)
Skupne točke
- dogaja se daljše časovno obdobje
- večinoma namerne žalitve, smešenja, grožnje ipd.
- žrtev in storilec se pogosto poznata
- praviloma se razvije iz nepomembnega začetnega nesporazuma ogromna tvorba (temu so neredko vzrok medčloveški konflikti / razlike)
- za storilca predstavlja žrtev neke vrste ventil za sproščanje lastnih agresij (“jaz sem glavni”)
- ostali si pogosto ne upajo posredovati iz strahu, da sami ne bi postali žrtev ali pa ne vedo, kako naj bi reagirali oziroma se sploh ne čutijo za to poklicani (enostavno gledajo stran)
- možne posledice za žrtev: strah pred šolo, motnje spanja, izguba samozavesti, razmišljanje o nevzdržnosti stanja in v določenih primerih tudi samomor
Opirajoč se na: www.jugend-und-bildung.de (S. 6-7)
Če je potrebno, spregovorite tudi nekaj besed o pravni situaciji v vaši deželi. Praviloma ne obstoja zakon, ki bi predvideval kazen za spletno nadlegovanje. Lahko pa so po zakonu kaznivi delni aspekti spletnega nadlegovanja, npr.: izsiljevanje.
Pravna situacija v Nemčiji:
Kaj pravi nemška zakonodaja?
Trenutno še ni zakona, ki bi spletno nadlegovanje kot dejanje direktno kaznoval. To pa ne pomeni, da ni nobenih pravnih posledic za tovrstno ravnanje. Posamezni vidiki različnih tovrstnih dejanj omogočajo, da se pravno ukrepa. Seveda je pred tem potrebno jasno opredeliti, kako nadlegovanje poteka: javno ali v nekem zaprtem krogu.
javno
- Brez pristanka prizadetega so objavljeni video posnetki in fotografije
→ Kršenje pravice do zasebnosti in pravice do razpolaganja z lastno fotografijo - Žalitve ali širjenje laži po družbenih omrežjih, forumih itd.
→ Z opustitveno tožbo je možno zahtevati sodno prepoved navedenih dejanj ali vložiti kazensko ovadbo zaradi obrekovanja oziroma klevetanja
v zaprtem krogu
- Žalitve/ nadlegovanje po elektronski pošti, Instant Messengerju preko smsov, ki trajajo daljše časovno obdobje
→ Tukaj pod določenimi pogoji lahko zahtevamo tudi prepoved približevanja, ki je opredeljena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
Na splošno velja:
Grožnja, izsiljevanje ali prisila so kazniva dejanja! Ni pomembno kateri medij je pri tem uporabljen in ali poteka javno ali v zaprtem krogu. O takšnih primerih je treba nemudoma obvestiti starše, učitelje in če je potrebno tudi policijo.
Opirajoč se na: www.klicksafe.de
4. Primeri spletnega nadlegovanja
Vprašajte svoje učence po primerih iz njihove neposredne okolice. Ali je kdo takšen v krogu njihovih prijateljev/znancev ali v razredu/šoli?
Tukaj na kratko omenite kaj se lahko dogaja, reakcije okolja in občutke vpletenih.
5. Delo v skupinah glede na različna stališča vpletenih
Razred razdelite v šest enako velikih skupin. Če to v vašem razredu ni možno, izberite svoj preizkušen način dela. Ob tem upoštevajte, da je ena skupina sestavljena samo iz deklet in ena samo iz fantov.
Potem pa skupinam razdelite šest v nadaljevanju navedenih tem, oziroma jim dajte možnost, da same izberejo, katero temo želijo obdelati. Način razdelitve tem, ki ga boste izbrali, je odvisen od sestave razreda. Odločite se, kateri način je naboljši. Edina izjema sta obe istospolni skupini (glej skupini. 1 & 2). Te svojih tem ne morejo prosto izbirati.
Razdelitev po skupinah:
- Sk. 1: Kaj lahko oziroma naj bi kot prizadeta storila? (skupina deklet)
- Sk. 2: Kaj lahko oziroma naj bi kot prizadeti storil? (skupina fantov)
- Sk. 3: Kaj so lahko možni vzroki/povodi?
- Sk. 4: Kaj lahko storijo sošolci?
- Sk. 5: Kaj lahko oziroma naj storijo učitelji? (tako prej kot tudi v akutnem primeru)
- Sk. 6: Kaj lahko oziroma naj storijo starši? (tako prej kot tudi v akutnem primeru)
Skupinam učencev dajte po en plakat (del puzzla), vsaj en debel marker in primerno oblikovan list papirja z njim namenjenimi nalogami. Na plakatu naj bo vidno izpostavljena tema, ki jo bodo obdelali in morda zapisana imena učencev in razred. Da bi se delo lahko odvijalo hitreje, lahko učencem dovolite, da že vnaprej pripravljene listke, kjer so obdelali svojo temo, prilepijo na plakat.
Spletno nadlegovanje
6. Predstavitev rezultatov skupinskega dela
Vsaka skupina naj sedaj dobi čas, da predstavi svoje misli oziroma rezultate. Odvisno od sestave razreda je ali bo to storil izbrani predstavnik skupine ali pa skupina kot tim.
Po zaključku predstavitev naj ima ves razred možnost za nadaljna vprašanja, pobude in razpravo. Ob tem budno pazite na uro, da bo lahko imela vsaka skupina dovolj časa predstaviti svoja razmišljanja.
Pripombe: Če bi skupina 3 kot eno od točk omenila socialne probleme, naj jih podrobneje razloži, kajti ta pojem ima lahko zelo različne definicije. Razen tega lahko učence po njihovi predstavitvi vprašate ali ni morda pravzaprav storilec “ubogi revček”. Kajti v odgovorih učenci pogosto navajajo, da se dolgočasijo, da rastejo v razpadli družini, niso med najbolj priljubljenimi itd. Če vaši učenci na to gledajo enako, se postavlja vprašanje, če to morda ne bi pomagalo prizadetemu pri premagovanju situacije, seveda če to ozavesti!
Za skupino 4 je potrebno še dodati, da se moramo z učenci pogovoriti o temi ”pogum”. Kajti za borbo proti spletnemu nadlegovanju je potreben pogum! Ni zaželjeno, da enostavno gledamo stran. Toda od kod pravzaprav črpati pogum? Pogumni smo takrat, ko stvari poznamo in razumemo in imamo razvite socialne kompetence kot so denimo zmožnost empatije, čut za pravičnost itd.
7. Priprava razrednih pravil
Skupaj z razredom pripravite tudi pravila za obnašanje oziroma ravnanje, ki jih ob koncu ure obesite na vidno mesto v razredu. V ta namen jim dajte v obliki pametnega telefona (kot zastopnika novih medijev) vnaprej pripravljen plakat, ki ima napis: Spletno nadlegovanje - ne pri nas! (glej spodaj). Skupaj z razredom pripravite povzetek najvažnejših spoznanj in jih v obliki posameznih točk napišite na plakat, ki ga nato skupaj obesite.
8. Vprašalnik
Na koncu ure naj učenci izpolnijo anonimni vprašalnik, ki ga najdete v nadaljevanju. Pazite na to, da bodo učenci to nalogo opravili samostojno, brez “posvetovanja” s sošolci. Poberite vprašalnike.