Na podlagi analize potreb izvedene v šestih državah EU, so partnerji pridobili pomembne informacije o pomenu tematike povezane s spletnim trpinčenjem in varstvom podatkov ter področjem udejstvovanja socialnih pedagogov. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo vprašalnika med socialnimi pedagogi, ki je z odprtimi in zaprtimi tipi vprašanj ugotavljal potrebe (pomen v poklicnem kontekstu, obstoječe znanje o tematiki ter potreba po usposabljanju ter konceptih preventive, diagnostike in intervencije).
Kvantitativno deskriptivna analiza podatkov iz vseh držav skupaj je pokazala, da so iskalci pomoči stopili v stik že z dvema tretjinama vprašanih, 70% od teh vprašanih se s problematiko sooča vsaj enkrat na mesec, četrtina pa se s tem sooča tedensko. Hkrati analiza kaže na nezadostno strokovno znanje na področjih povezanih s spletnim trpinčenjem (na primer seksting, poziranje itd.) in zaščito podatkov, hkrati pa se izrisuje tudi očitna potreba po usposabljanju.
Konkretne informacije na področju spletnega trpinčenja in njegovih oblik
Rezultati iz posameznih držav kažejo tudi, da je so socialni pedagogi v vseh državah soočeni s fenomenom spletnega trpinčenja.
V vseh državah večina vprašanih navaja, da se s tematiko spletnega trpinčenja v okviru dela sooča vsaj mesečno, največ takšnih primerov navajajo vprašani iz Nemčije in Slovenije. Polovica vprašanih socialnih pedagogov v Romuniji, Grčiji in na Slovaškem prav tako navaja, da jim manjkajo primerna znanja, oziroma da jim težave povezane s spletnim trpinčenjem niso znane.
Vprašanim iz Nemčije, Slovenije in Avstrije so s tem povezani problemi bolje poznani, vendar le manjšina navaja, da so jim problemi dobro znani. Glede vprašanja, s katerih področjih že obstajajo informacije, se odgovori od države do države močno razlikujejo. Ne glede na to pa odgovori kažejo, da v vseh državah obstaja velika potreba po usposabljanju ter da je potrebno na vseh področjih zagotoviti informacije, ki bodo socialnim delavcem in pedagogom koristile pri konkretnem soočanju s težavami (še posebej lahko izpostavimo področja "Happy slapping" in zapeljevanje otrok ("Grooming"). Ko si rezultate ogledamo še s stališča starostnih skupin, s katerimi delajo vprašani, se pokaže, da v starostni skupini od 12-18 leta potrebe strokovnih delavcev bistveno narastejo.
Konkretne navedbe na področju varstva podatkov
57,3% vprašanih navaja, da so z njimi navezale stik osebe, ki so potrebovale podporo na področju varstva osebnih podatkov in informacije o poslovnih modelih socialnih omrežij. Kar 40% od njih s tem povezana vprašanja prejme vsak mesec ali celo vsak teden. Najbolj pogosto vprašanje je, katere pravice ima oseba na spletu in katere lahko navaja (na socialnih omrežjih). Vendar lahko ugotovimo, da se pojavljajo vprašanja na vseh področjih povezanih z varstvom osebnih podatkov. S tem povezane težave so 30% vprašanim popolnoma neznane in le 14% vprašanih navaja, da so jim dobro znane.
Skoraj polovica vprašanih navaja, da si želi več informacij in četrtina, da potrebuje usposabljanje na področju "Pravice na internetu". Podobno slika se kaže pri vprašanjih povezanih z uporabo socialnih omrežij. Na splošno se izrisuje potreba po nadaljnjem usposabljanju o vseh zaobjetih temah, pri čemer pa se razlikujejo predstave o temu, na kakšen način naj to poteka. Koncepte za soočanje si želi 20-25% vprašanih. Največjo potrebo pa izražajo vprašani po dodatnih informacijah na vseh področjih. Lahko sklepamo, da vprašani potrebujejo najprej izgradnjo obstoječega (deloma manjkajočega) znanja s pomočjo konkretnih informacij in da se bo šele nato bolj očitno izrazila potreba po drugih oblikah usposabljanja, na primer konceptih in usposabljanjih, ki jih bodo vodili strokovnjaki. Lahko gre torej predvsem za pomanjkanje potrebnega strokovnega znanja, ki je predpogoj za profesionalno ukrepanje. To bi lahko razložilo močno izraženo željo po informiranju.
Na splošno je izvedena analiza poleg prikaza samoocene ter želja socialnih pedagogov spodbudila tudi zanimivo diskusijo ter vodila do nadaljnjih vprašanj, ki bodo vključena v vsebinsko izdelavo projekta "Poglej" ter ga dodatno obogatila. V sklopu odprtih vprašanj so vprašani navajali predvsem željo, da se izboljša ponudba za preventivno ukrepanje in predstavi konkretne pristope za ukrepanje ob težavah. Poleg tega je ciljna skupine izrazila tudi potrebo po večji podpori s strani politike ter zahtevala bolj poglobljeno osveščanje javnosti.
Na podlagi teh rezultatov ugotavljamo, da trenutno obstaja izražena potreba tako v okviru šolskega okolja kot tudi v okviru socialne pomoči, da si udeleženi pedagogi pridobijo potrebne informacije ter da se seznanijo s koncepti za ravnanje ob soočanju s težavami mladih na področjih, povezanih z varnostjo na internetu.