Zakonsko stanje v Sloveniji
Kaj pravi slovenska zakonodaja?
Slovenija nima posebnih zakonov, ki bi se nanašali samo na nasilje preko spleta, ampak se posamezni členi že veljavnega kazenskega zakonika uporabljajo v primerih spletnega nasilja.
Kazensko pravo
Kazenski zakonik KZ-1 (2008, KZ-1A 2009, KZ-1B 2011, KZ-1C 2015
Katera kazniva dejanja lahko pridejo v poštev pri medvrstniškem nasilju preko spleta:
- zalezovanje ( 134.a člen KZ-1)
- grožnja (135. člen)
- mučenje (135a. člen)
- neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje (137. člen) (denarna kazen, zapor do 1 leta)
- neupravičeno slikovno snemanje (138. člen) (denarna kazen, zapor do 1 leta)
- nedovoljena objava zasebnih pisanj (140. člen)
- zloraba osebnih podatkov (143. člen) (zapor do 3 leta)
- kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev do 6 mesecev, obrekovanje do 1 leta, opravljanje do 6 mesecev)
- spolno nasilje (171. člen)
- spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let (173. člen)
- prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva (176. člen)
- izsiljevaje (213. člen)
- javno spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti (297. člen)
Civilno pravo
Obstajajo tudi odškodninske civilno-pravne možnosti.
Was sagt das deutsche Gesetz?
Do sedaj spletno nadlegovanje sicer še ni bilo konkretno opredeljeno kot kaznivo dejanje, vendar se lahko proti takšnim ravnanjem pravno ukrepa:
- Brez dovoljenja objavljeni video posnetki ali fotografije kršijo pravico do zasebnosti in pravico do lastne fotografije ("Bildnisrecht")). Na osnovi tega lahko proti objavi ukrepamo (npr.: tožba na opustitev oziroma začasno razpolaganje, glej spodaj).
- Če se širijo neresnice ali žalitve - npr.: po socialnih mrežah ali po elektronski pošti se tudi lahko vloži zahteva za opustitev takšnega ravnanja. Razen tega je možna vložitev kazenske prijave zaradi obrekovanja oziroma klevetanja (glej spodaj).
- Če nekoga po elektronski pošti, Instant Messenger-ju ali SMS stalno žalijo ali nadlegujejo, se morda lahko sklicuje na zakon proti zalezovanju ("Anti-Stalking-Gesetz").
Če izvajalci nasilja, torej storilke oziroma storilci s svojimi nadlegovalnimi akcijami ne prenehajo niti po neuradnem pozivu niti po opominu, v katerem so določeni roki, lahko trpinčeni svoje pravice uveljavijo v civilnem postopku.
Opustitvena tožba, začasna odredba, kazenska ovadba
Opustitvena tožba služi temu, da spletni nasilnik na osnovi sodne odločbe izpolni zahteve postavljene v sodnem opominu. Če sodišče tožbi ugodi in je sodba pravnomočna, grozijo občutne posledice, če storilka ali storilec ravnanje, zaradi katerega je dobil opomin, ne spremeni. Razen tega je možno iztožiti tudi odškodnino.
Začasne odredbe so neke vrste hiter postopek - mišljen za nujne slučaje ob katerih je treba nemudoma ukrepati. Zato je možna vložitev ustrezne tožbe samo v okviru določenih rokov po tem, ko je bila storjena kršitev pravic (pri nekaterih sodiščih je ta rok štiri tedne, pri drugih pa tudi do tri mesece).
Začasna odredba ima v primerjavi s civilno pravno tožbo znatne prednosti, lahko se je uveljavi že v nekaj tednih in s tem zaključi tudi spletno nadlegovanje.
Najhujši primeri spletnega nasilja so lahko slučaj za kazensko ovadbo in pod določenimi pogoji istočasno tudi za civilno pravne ukrepe. K temu lahko na primer prištejemo slučaje, kjer žrtvi resno grozijo s telesnim nasiljem. V kazenskem pravu se to uvršča pod grožnjo, prisilo in izsiljevanje.
Med drugim je možno preganjati naslednja kazniva dejanja:
- § 201a StGB “Kršenje človekovih osebnih meja s fotografijami ”
- § 185 StGB “Žalitev”
- § 186 StGB „Klevetanje“
- §187 StGB „ Obrekovanje“
- § 238 StGB „Zalezovanje“
- § 131 StGB „Opisovanje nasilja“
- § 22 KustUrhG „Pravica do lastne fotografije“
- § 122 KZ "Telesna poškodba"
- § 132 KZ "Prisiljenje"
- § 213 KZ "Izsiljevanje"
Razen tega je možno od ponudnika spletne strani zahtevati, da tekste, fotografije in filme vsakič odstrani. To je možno uveljavljati tudi po sodni poti, s tem, da pri tujih ponudnikih traja precej časa.
Evropske pravne ureditve za spletno nadlegovanje ne predvidevajo posebne kazenske zakonodaje. Tudi pri njih obravnavajo kazensko dgovornost na osnovi drugih kaznivih dejanj.